Kurent velja za velikega boga Slovencev, ki prinaša dobro voljo, novo življneje in pomlad. Je bog norčavosti, bog veselja, vina, glasbe in tudi spolne energije. S čarobnim glasbilom prepričuje ljudi k plesu in odganja smrt in zimo.
V stari ljudski zgodbi Kurent reši zadnjega slovenca pred vesoljnim potopom, Slovenec pa mu obljubi, da bo dobro čuval vinsko trto. In vse do danes Slovenec spoštuje Kurenta, ki goduje na pustni torek.
Pust je eden redkih predkrščanskih praznikov, ki jih cerkvi ni uspelo preobraziti oz. dati nove vloge. Za naše poganske prednike je imel pust prav poseben pomen. Maske so privabljale duhove prednikov, hkrati pa so poleg višje mitološke vloge odganjale zimske demone. Kurent je pravlično bitje, lunearno božanstvo, ki spada v skupino vegetacijskih bogov, kar pomeni da preganjajo zimo, prebujajo naravo, plodnost in s tem novo življenje. Na dan pokopa Pusta so ponavadi naši predniki zakurili kres, ponekod so posekali tudi smrečico in jo postavili sredi kresa. Vsi so pripravili metle in ko so zvečer Pusta zažgali so vtaknili metle v ogenj ter jih vrteli, da so sem ter tja švigale iskre.
Po starih pripovedih naj bi bil kres posvečen neki stari »ajdovski boginji«, vsako leto so v njeno čast zažigali predivo ter ga metali visoko v zrak. Kakor visoko gre, tako visoko naj bi zrasel lan.
V košarici ni izdelkov.