“SUŠEC” – marec

Sušec je svoje ime dobil, ker je to čas ko je zemlja še suha in se pripravlja na pomlad.

Je pa sušec tudi mesec v katerem se praznuje pomladno enakonočje – letos bo 20ga v mesecu. Na ta dan sta noč in dan enako dolga, po enakonočju pa se dnevi začnejo daljšati. Prihod pomladi je bil za naše prednike prav posebnega pomena, v tem mesecu je več praznikov posvečenim pomladi, ki pa so vrjetno tesno prepleteni en z drugim. Naši slovanski prednki so na enakonočje kurili kres in pozdravljali prihod Jarila.

Jarilo je Perunov izgubljeni deseti sin, ki ga Veles ugrabi in odpelje v svoje podzemlje, kjer ga določi za volčjega pastirja vse do spomladi, ko se vrne iz podzemlja preko morja in prinese pomlad.

Je bog rodnosti in prinašalec pomladi, vsako leto se znova rodi. Njegovo ime izhaja iz korena »jar« kar v arhaičnem jeziku pomeni svež / nov, velikokrat pa je bil upodobljen kot pol človek pol konj.

Staroverci prihod Jarila, ki oplodi zemljo praznujejo ob ognju, kjer si izmenjujejo pisanice oz. »pirhe«, ki so simbol življenja in rojstva.

Jarilov prihod pa je bil imenovan tudi Jurjevanje, kar dobro poznamo danes, vendar se ponovno zgodbe in običaji iz kraja v kraj razlikujejo. Ljudski praznik se praznuje 24. ali 25. aprila, kar morda priča o tem, da so naši predniki Jarila praznovali in častili skoraj dva meseca oz. celo pomlad, dokler se Jarilo ne spremeni v Kresnika.

S prihodom pomladi pa je povezan še en praznik v tem mesecu – Gregorjevo, ki ga danes praznujemo 12.3., včasih pred koledarsko premembo pa se ga je praznovalo 21.3., se pravi na prvi dan pomladi in dan po kresni noči in enakonočju – ime Gregorjevo je praznik dobil po svetniku Gregorju Velikemu, ki naj bi po ljudskem izročilu prinašal luč, pozdravljal sonce in pomlad. Tukaj gre za prefinjejn preplet poganskega in krščanskega verovanja. Ljudsko verovanje je, da so se dekleta na ta dan še posebaj pozorno ozirala v nebo, saj naj bi prva ptica, ki jo je dekle opazilo naznanila kakšen bo njen bodoči mož. Je praznik luči in ljubezni. Običaj na predvečer je, da se v potok spusti »gregorčke« s svečo razsvetljene ladijce, hišice ali lesene deščice.

Podoba na majici: Beli konj z grivo iz pisanic, za njem se skriva Jarilov obraz. Na konju je narisan grafični simbol, ki je staroverski simbol za boga Jarila. V konjsem repu pa gnezni ptica, kot simbol pomladi in praznika Gregorjevo.