“PROSINEC” – januar

Kralj mrzlih dni. Veles je rogati bog podzemlja, čuvaj duš, bog magije, modrosti, zaščitnik obrtnikov, umetnikov in bog bogastva. Veles prinaša modrost, kaznuje pa z boleznijo. Veles je lahko prevzel podobo zmaja, kače, bika ali volka.

Po staroverskih predstavah je naš kozmos sestavljen iz svetovnega drevesa, kjer krošnja ponazarja nebo, korenine pa podzemlje, kateremu vlada Veles.

Spomladi in pozimi srečemo Velesa, kot gospodarja volkov. Vidimo ga tudi kot šepavega starca, ki vodi Divjo Jago ali Pehtro Babo. V vočjih nočeh (čas od Božiča do 6. Januarja) vlada temačnost, novo sonce »Svarožič« je še krhko, to je v ljudeh vzbujalo strah in negotovost, pred slabimi duhovi so se ubranili s pomočjo verovanj v različna bitja, kot je to tudi Pehtra Baba – gospodarica gozda. Skrivnosten čas okoli zimskega kresa, ki mu pravimo tudi dvanajstere noči. Osnovne teme praznovanj v tem času so bile boj človeka s temo in mrazom, čaščenje življenja, zaščita pred zli silami in bitji, ki v teh nočeh obiščejo zemljo. V tem času je imel največjo moč bog Veles – ki je kot gospodar volkov vodil trop.

5. Januaja ob zaključku volčjih noči pa je Pehtrin večer ali dan nedolžnih otrok. Pehtra je skrivnostno bajeslovno bitje, ki naj bi v času volčjih noči nad nebom vodila nepregledno množico otroških duš. Poznana je bila tudi pod imenom Zlata Baba, kraljica Belih žen oz. Žalik Žen. Na to noč je Pehtra Baba obiskovala in obdarovala otroke. Ob polnoči je stopila na prag hiše z eno nogo ven iz hiše in z drugo znotraj. Spredla je čudežno nit, ki so jo okrog pasu nosile nosečnice, obešali pa so jo tudi na skedenj, da je varovala živali, za zaščito so jo nosili tudi popotniki. Legenda pravi, če so bile ob vstopu Pehtre Babe na pragu kure bo srečno leto.

Podoba na majici je moja interpretacija rzumevanja meseca Sušca in vsega kar se je v tem mrzlem mesecu dogajalo. Pehtra Baba, pod nadzorom Velesa, oplemenitena z njegovimi atributi in simboli, vstopa v hišo skozi prag pol kokoši, ob straneh pa jo spremljajo volkovi.