Jesen, prihod hladnejših dni in zime je posvečen umiritvi, pogledu vase in razčiščevanju preteklega. V tem času so povezani vsi trije svetovi (nebo, zemlja in podzemlje). Naši staroslovanski predniki so v tem času praznovali praznik Dedi. S prižigom sveč na oknu so se spominjali prednikov, plameni simbolično ponazarjajo njihove duše in jim pomagajo najti pot. Ponekod so sveče vstavljali v izrezano repo, nekje pa so ob zimskem času tudi jedli pečeno repo, ki naj bi očiščevala telo in duha. Ker so v tem času povezani vsi trije svetovi, je podoba na majici troglava, podoba božanstva, ki so mu stari Slovani rekli bog Triglav.
Bog Triglav naj bi imel tri glave, saj je upravljal vse tri svetove – podzemlje, zemljo in nebo. Mnogi raziskovalci mitologije v njem vidijo združitev treh najpomembnješih bogov. V starem časopisu sem v članku iz leta 1871 zasledila čudovit zapis o Slovanskem bogu Triglav: “…bil je najimenitnejši Triglav, bog zemlje, morja in zraka. Triglav je božanstvo največje modrosti.” Primerjan naj bi bil tudi s tremi letnimi časi: pomlad, poletje in zima. Znamenje sončnega boga Triglava je bil zlati trikotnik. Pogosto ima bog Triglav v upodobitvah prekrite vse tri obraze, da ne bi videl in s tem odpuščal grehe ljudem. Triglav pa naj bi imel tudi črnega konja, za katerega so skrbeli njegovi duhovi, konj pa naj bi prerokoval vse dogodke, ki se naj bi zgodili v prihodnosti.
Nekateri povezujejo ime naše najvišje gore z bogom Triglavom, čeprav zapisi ali pričevanja o tem niso ohranjena pri alpskih poganih. Zanimivi pa so podatki upodobitev in omemb povezave gore z božanstvom. Slovenski razsvetljenec Linhart pri tem leta 1788 zapisal, da je: “Triglav, kot pove ime, troglavi bog, ker so mu pripisovali oblast nad zrakom, zemljo in vodo. Častili so ga predvsem Slovani, bivajoči v severni Nemčiji, kjer so mu zgradili imenitne templje. Gora Triglav pri Bohinju, polna razkošnih prizorov divje naravne lepote in najvišji vrh na Kranjskem, se menda imenuje po tem božanstvu”. Pred drugo svetovno vojno je tako slovenski umetnik in intelektualec Saša Šantel izdelal rezbarijo s podobo Triglava, na kateri se nad goro dviga glava dolgobradega starca s tremi obrazi, ki se oklepa vrha – v tem kontekstu upodablja alter ego triglave gore v obliki starega, častitljivega moža. Takšno metaforiko je uporabil že France Prešeren leta 1836 v Krstu pri Savici, ko opisuje goro Triglav kot “sivga” kranjskega poglavarja s trojno glavo snežnikov”.
O številu tri
V mitologiji je število tri pravljično število, ki se pogosto pojavlja v ljudskih pripovedkah, bajkah in legendah. Svetost števila tri je poznana po celotnem svetu, predstavlja celovitost in popolnost, zaradi tega ima osrednjo vlogo pri mnogih verstvih. Pri predkrščanskih Slovanih se je predstava o svetu delila na tri sfere: podzemlje, zemlja in nebo, vse te tri sfere pa so bile povezane v svetovne gore ali kozmično drevo. Na tri sloje se je delila tudi družba: svečeniki, vojščaki in poljedeljci-živinorejci. Tri delna predstava sveta je tudi vera v božanstva neba, zemlje in podzemlja. Pri Slovanih so to tri božanstva, ki so jih častili že v pradavnini: Perun, Veles in Mokoš. V slovenskem ljudskem izročilu je ohranjena pripoved o tročanu. Tročan je bil vedno v znamenju ognja (sonca), vode in zemlje. Obstajajo veliki tročani, ki povezujejo trojico kultnih mest v pokrajini, prvo mesto je povezano z vodo (boginja Mokoš), drugo s soncem (bog Perun) in tretje z zemljo oz. podzemljem (bog Veles). S takimi prostorskimi razdelitvami so stari Slovani iz kaosa uredili kozmos in s tem omogočili družbeno in versko blagostanje. Poznani pa so tudi mali tročani (kamni), ki so jih ljudje postavljali doma, ob gradnji hiše, dva sta bila postavljena za temlej, eden pa je bil skrit in je zanj vedel le gospodar hiše. V tročan so razvrščali tudi stavbe na svojem zemljišču (kmetija, hiša, hlev, čebelnjak, kozolec…). V tročan so razvrščali tudi stavbe na svojem zemljišču (kmetija, hiša, hlev, čebelnjak, kozolec…).
V košarici ni izdelkov.