Kurent: slovenski bog veselja

Kurent velja za velikega boga Slovencev, ki prinaša dobro voljo, novo življenje in pomlad. Je bog norosti, bog veselja, vina, glasbe in tudi spolne energije. S čarobnim glasbilom ljudi pripravi do plesa ter odganja smrt in zimo.

V stari ljudski pripovedki Kurent reši zadnjega Slovenca pred vesoljnim potopom, Slovenec pa mu obljubi, da bo dobro skrbel za vinsko trto. In še danes Slovenci spoštujejo Kurenta, ki pleše v času praznovanj.

Pust je eden redkih predkrščanskih praznikov, ki ga cerkvi ni uspelo preoblikovati ali mu dati novih vlog. Za naše poganske prednike je imel pust prav poseben pomen. Maske so privabljale duhove njihovih prednikov, hkrati pa so poleg svoje višje mitološke vloge odganjale zimske demone. Kurent je pravljično bitje, lunarni bog, ki sodi v skupino vegetacijskih bogov, kar pomeni, da preganja zimo, prebuja naravo, plodnost in s tem novo življenje.

Na dan pokopa pusta so naši predniki običajno prižgali kres, ponekod pa so posekali tudi majhno smreko in jo postavili na sredino kresa. Vsi so pripravili metle in ko so zvečer zažgali pusta, so metle vtaknili v ogenj in jih vrteli, da so iskre frčale na vse strani.

Po starih zgodbah naj bi bil kres posvečen stari "ajdovski boginji", vsako leto so ji v čast zažgali prejo in jo vrgli visoko v zrak. Kakor visoko poleti, tako visoko naj bi zrasel lan.