Jarilo: Perunov izgubljeni deseti sin
»Sušec« – ime je dobil po tem, ker je v tem mesecu zemlja še suha in se pripravlja na pomlad. Sušec je tudi mesec, v katerem praznujemo pomladno enakonočje – letos bo to 20. marca. Na ta dan sta noč in dan enako dolga, po enakonočju pa se dnevi začnejo daljšati. Prihod pomladi je bil za naše prednike posebnega pomena, saj je v tem mesecu več praznikov, posvečenih pomladi, ki so med seboj verjetno tesno prepleteni. Naši slovanski predniki so ob enakonočju prižigali kresove in pozdravljali prihod Jarila.
Jarilo je Perunov izgubljeni deseti sin, ki ga Veles ugrabi in odpelje v svoje podzemlje. Tam ga postavi za volčjega pastirja vse do pomladi, ko se Jarilo vrne iz podzemlja čez morje in s seboj prinese začetek pomladnega časa. Je bog plodnosti in prinašalec pomladi, ki se vsako leto znova rodi. Njegovo ime izvira iz korena »jar«, kar v arhaičnem jeziku pomeni svež/nov, pogosto pa je bil upodobljen kot pol človek in pol konj.
Staroverci prihod Jarila, ki oplodi zemljo, praznujejo ob ognju, kjer si izmenjujejo pirhe – simbole življenja in rojstva. Jarilov prihod so imenovali tudi »jurjevanje«, praznik, ki ga dobro poznamo še danes, vendar se zgodbe in običaji od kraja do kraja razlikujejo. Ljudski praznik se praznuje 24. ali 25. aprila, kar nakazuje, da so naši predniki Jarila častili skoraj dva meseca oziroma vse do njegove poroke, ko postane Kresnik.
Še en praznik v tem mesecu je povezan s prihodom pomladi – gregorjevo. Danes ga praznujemo 12. marca, nekoč, pred spremembo koledarja, pa so ga praznovali 21. marca, torej na prvi pomladni dan. Praznik je dobil ime po svetem Gregorju Velikem, ki naj bi po ljudskem izročilu prinašal luč ter pozdravljal sonce in pomlad. To kaže na subtilno prepletanje poganskih in krščanskih verovanj. Veljalo je ljudsko prepričanje, da so dekleta na ta dan še posebej skrbno opazovala nebo, saj naj bi prva ptica, ki jo je dekle videlo, oznanila, kakšen bo njen bodoči mož. To je praznik luči in ljubezni. Po običaju se na predvečer, 11. marca, po potoku spustijo »gregorčki« – s svečami osvetljeni čolnički, hišice ali lesene deske.
Podoba na majici: Bel konj, katerega griva je spletena iz pirhov. Za konjem vidimo Jarilov obraz. Na konju je izrisan grafični simbol, ki je staroslovanski simbol boga Jarila. V konjskem repu gnezdi ptica kot simbol pomladi in praznika gregorjevo.
