Bog Veles: kralj hladnih dni

Kralj hladnih dni. Veles je rogati bog podzemlja, varuh duš, bog magije, modrosti, zaščitnik obrtnikov, umetnikov in bog bogastva. Veles prinaša modrost, a kaznuje z boleznijo. Prevzame lahko podobo zmaja, kače, bika ali volka.

Po starodavnih verovanjih naš kozmos sestavlja svetovno drevo, kjer krošnja predstavlja nebo, korenine pa podzemlje, kateremu vlada Veles.

Spomladi in pozimi Velesa srečamo kot gospodarja volkov. Vidimo ga tudi kot starca, ki vodi »Divjo Jago« ali »Pehtro Babo«. Med »volčjimi nočmi« (obdobje od božiča do 6. januarja) vlada tema, novo sonce »Svarožič« pa je še krhko. To je v ljudeh vzbujalo strah in negotovost, zato so se pred zlimi duhovi branili s pomočjo verovanj v različna bitja, kot je »Pehtra Baba« – gospodarica gozda. Skrivnosten čas okoli zimskega kresovanja imenujemo tudi »volčje noči«. Glavne teme praznovanj v tem času so bile boj ljudi s temo in mrazom, čaščenje življenja ter zaščita pred zlimi silami in bitji, ki v teh nočeh obiskujejo zemljo. V tem času je imel največjo moč bog Veles – ki je kot gospodar volkov vodil trop.

5. januar, ko se volčje noči končajo, je Pehtrin večer ali dan nedolžnih otrok. Pehtra je skrivnostno mitsko bitje, ki naj bi med volčjimi nočmi preko neba vodilo nepregledno množico otroških duš. Poznali so jo tudi kot »Zlato ženo«, kraljico belih žena (Žalik žen). Na to noč je Pehtra Baba obiskovala otroke in jim prinašala darila. Ob polnoči je stopila na prag hiše z eno nogo zunaj, z drugo pa znotraj hiše. Predla je čudežno nit, ki so jo nosečnice nosile okoli pasu, obešali so jo na hleve za zaščito živali, popotniki pa so jo prejemali za varno pot. Legenda pravi, da bo leto srečno, če na ta dan k hiši pridejo kokoši.