Triglav: gospodar treh svetov
Jesen, prihod hladnejših dni in zime, je posvečena umirjanju, introspekciji in čiščenju preteklosti. V tem času so vsi trije svetovi – nebo, zemlja in podzemlje – povezani. Naši staroslovanski predniki so v tem času praznovali praznik »dedi«. Svojih prednikov so se spominjali s prižiganjem sveč na oknih; plameni so simbolično predstavljali njihove duše in jim pomagali najti pot. Ponekod so sveče vstavljali v izdolbene repe, čez zimo pa so jedli pečeno repo, ki naj bi očistila telo in duha. Ker so vsi trije svetovi v tem času povezani, je podoba na majici triglava – podoba boga, ki so ga stari Slovani imenovali Triglav.
Bog Triglav naj bi imel tri glave, saj je obvladoval vse tri svetove – podzemlje, zemljo in nebo. Številni raziskovalci mitologije v njem vidijo združitev treh najpomembnejših bogov. V članku iz leta 1871 sem našla čudovit zapis o njem: »...bil je najčudovitejši Triglav, bog zemlje, morja in zraka. Triglav je bog največje modrosti.« Primerjajo ga tudi s tremi letnimi časi: pomladjo, poletjem in zimo. Simbol sončnega boga Triglava je zlati trikotnik. Pogosto ima na upodobitvah vse tri obraze pokrite, da ne bi videl grehov ljudi in bi jim jih tako lahko odpustil. Triglav naj bi imel tudi črnega konja, za katerega so skrbeli njegovi duhovi in naj bi napovedoval vse prihodnje dogodke.
Nekateri ime najvišje slovenske gore povezujejo prav s tem bogom. Linhart je leta 1788 zapisal: »Triglav je, kot pove ime, trioglavi bog, saj mu je bila pripisana oblast nad zrakom, zemljo in vodo... Gora Triglav nad Bohinjem naj bi dobila ime po tem bogu.« Tudi umetnik Saša Šantel je Triglav upodobil kot starca s tremi obrazi, ki se dviga nad goro, France Prešeren pa ga je v »Krstu pri Savici« opisal kot »sivo glavo« kranjskega poglavarja.
O ŠTEVILU TRI
V mitologiji je število tri pravljično število, ki predstavlja celovitost in popolnost. Stari Slovani so svet delili na tri sfere: podzemlje, zemljo in nebo, ki so se povezovale v svetovni gori ali kozmičnem drevesu. Tudi družba je bila razdeljena na tri stanove: svečenike, vojščake in kmete-živinorejce.
V slovenski folklori se je ohranila zgodba o tročanu. Tročan je bil vedno v znamenju ognja (sonca), vode in zemlje. Poznamo velike tročane, ki v prostoru povezujejo tri kultne točke (voda – boginja Mokoš, sonce – bog Perun in zemlja/podzemlje – bog Veles). S takšno razdelitvijo prostora so stari Slovani iz kaosa ustvarili kozmos in si zagotovili blaginjo. Poznamo pa tudi majhne tročane (kamne), ki so jih ljudje postavljali v svoje domove – dva za temelj, tretjega pa je skril gospodar hiše. Tudi kmetije in pridelke so naši predniki pogosto razporejali v obliki trikotnika.
