Krivopetnice so v ljudskem izročilu prikazane kot lepe, a divje in skrivnostne ženske z dolgimi zlatimi lasmi in nenavadnim telesnim znamenjem – njihove pete naj bi bile obrnjene nazaj, kar jim omogoča, da zmedejo zasledovalce in za seboj brišejo sledi. Živijo v globokih gozdovih, blizu voda, daleč od človeških oči, kjer plešejo, pojejo in varujejo naravo.
V pripovedkah nastopajo kot varuhinje ženskih skrivnosti, neodvisnosti in notranje moči. Njihova podoba ni le mistična, ampak tudi arhetipska – utelešajo svobodno, neodvisno žensko energijo, povezano z zemljo in duhovnim svetom. V slovenskem prostoru so simbol prehodov, transformacije in opozorilo, da ravnotežje med človekom in naravo ni samoumevno. Kadar je to ravnovesje porušeno pa znajo postati tudi nevarne.
