Morana: boginja zime
»Kimavec« – čas, ko sadje na drevju kima. 23. v mesecu praznujemo jesensko enakonočje, s katerim se poslovimo od plodnosti zemlje in pozdravimo prihod jeseni. Enakonočje zaznamuje tudi drugi praznik žetve. Ob tej priložnosti so hiše krasili s posušenimi klasji in barvitimi koruznimi storži, za okras pa so služile tudi buče in suhi snopi žita.
September je mesec prehoda, ki mu vlada boginja Morana. Je slovanska boginja zime in smrti, ki jo povezujemo tudi z vodo. Je Mara, ki se jeseni preobrazi v Morano in predstavlja prevlado ženske energije v tem času. Vendar je ne smemo razumeti kot slabo boginjo, saj mora na svetu vse umreti, preden se lahko ponovno rodi. Naši slovanski predniki so sledili naravi in jo sprejemali takšno, kot je – niso je delili na dobro in slabo. Morana vsako leto popelje zemljo v globok spanec, da si ta spočije in je spomladi spet rodovitna.
V slovenski folklori se o boginji ni ohranilo veliko, prepoznamo pa jo lahko v mitološkem bitju, imenovanem Mora. Po ljudskem verovanju Mora ponoči tiska ljudi in škoduje živalim. Predstavljali so si jo kot visoko žensko v belem, ki lahko poljubno spreminja svojo podobo, najpogosteje v konja ali volkodlaka.
Mora – trutamora (morska taca) je tudi znak s šestimi listi, ki so ga vrezovali na hišna vrata in zibelke, da bi odganjali to mitološko bitje. V ta namen so vrezovali tudi pentagrame in druge simbole.
Boginjo Maro ali Morano smo spoznali že v mitološki zgodbi v mesecu rožniku (juniju), kjer se zgodi poroka med Jarilom in Maro. Ker pa Jarilo svojo ženo prevara, ona postane Morana in se mu maščuje.
