V svetu, ki je pozabil na tišino, ki hiti in si želi nenehne pozornosti, se kolekcija Divje ženske vrača k tistemu, kar ostaja skrito, pozabljeno in neizrečeno. Je poklon neukrotljivemu delu ženske biti, ki ne išče potrditve zunanjega sveta, saj svojo moč črpa iz lastne divjine in globin, ki ostajajo skrite očem.
JKH identity skozi črno-beli grafični zapis raziskuje dva močna slovenska arhetipa, ki v svoji osamljenosti najdeta svobodo: Krivopetnice in Veroniko z Malega gradu.
Krivopetnica: tiste, ki nam kažejo pot nazaj k sebi
krivopetníca -e ž (í) v narodnem pripovedovanju divja žena z nazaj zasukanimi stopali. (SSKJ)
Krivopetnice v kolekcijo prinašajo starodavno etiko divjine. So bitja visokogorskih jam, ki so ljudi učila o setvi, žetvi in zdravilni moči narave. Njihova narobe obrnjena stopala, s katerimi zvedejo tiste, ki jim želijo slediti, so v moji viziji metafora za upor proti linearnemu hitenju sodobnega sveta. So nevidne učiteljice, ki nam sporočajo, da prava pot ni vedno tista, ki jo kažejo drugi, in da se največje znanje skriva v sožitju s ciklom narave in bistvom, ki ga nosimo v sebi.
