Žálik žêne

Jesensko zimska kolekcija govori o staroslovanski mitologiji in o zgodbi o Žálik žênah.

žálik žêna – žálik žêne ž (á, é)
etn., po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške: v nedostopnem skalovju so živele žalik žene; zaljubiti se v žalik ženo / bele žalik žene. – SSKJ

Pojavijo se takrat, kadar jih ljudje najbolj potrebujejo. Če pa se je kdo pomotoma ali iz predrznosti približal njihovim bivališčem, so ga s plazovi, nevihtami in točo prisilile k vrnitvi v dolino.

V belo oblačilo oblečene ženske, so dobre bele žene z lepimi dolgimi lasmi. Ljudem so prijazne, kmetom svetujejo pri poljskih delih in opravilih, jim pomagajo, a le, če jih pustijo pri miru. Po ljudskem verovanju pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške.

Žalik ženo pa najdemo tudi v eni izmed različih legend o Zlatorogu. V Julijskih Alpah, ki je bil takrat še pravi cvetoči vrt so prebivale tri Žalik žene. Bile so varuhinje Zlatoroga, velikega snežno belega kozla z zlatimi rogovi, ki sta se svetila v temi. Bele visokogorske vile so Zlatorogu podarile nesmrtnost, vaščani so ga spoštovali in niti na misel jim ni prišlo, da bi ga kdo poškodoval. Njegovi rogovi so bili kjuč do zaklada, ki ga je varoval pod goro Bogatin.

Zgodba o Žalik ženah se staplja z izročilom o vilah, sojenicah. »Vedno, ko se je v dolini rodil otrok, se je nad Triglavom prižgala nova zvezda in takrat so prijazne vile, ki so jim pravili tudi rojenice, prišle v dolino in otroku napovedale prihodnost. Njihova prerokba se je vedno izpolnila.« Vedno so bile tri: bela, modra in rdeča.

JKH identity Žalik Žena je *Krivopetnica, ki je s svojimi sestrami zaradi vseh nesrečnih dogodkov zapustila dolino Trente. Ločila se je od sebi enakih in potuje, postala je urbana nomadinja. S seboj pa je odnesla le triglavske rože – ki jih je včasih v gorah nabirala in sušila za zdravilen čaj. Svobodna je, srečna, odmaknjena od prepira, svojeglava, močna in odkriva nov svet. Lahko jo razumemo, kot žensko sodobnega časa, žensko ki sicer ne beži od težav, ampak z novimi poznanstvi in izkušnjami raste in se bogati.

Jeseni se je obarvala, zacvetela je, odela se je v staro slovanske simbole (sonce, križ, drevo življenja), v simbole, ki krasijo pisanice oz. pirhe. V barvah jeseni pleše med simboli svojih prednikov, svobodna je.

Simboli, kot so; sonce, križ in drevo življenja, so našim staroslovanskim prednokom prinašali srečo, ljubezen, moč in varnost. Z njimi so okraševali oblačila, dom in nezadnje tudi pisanice oz. pirhe, ki so jih za srečo ob veliki noči podarjali svojim sorodnikom, sosedom in prijateljem. Prav ti simboli so se v novi obliki znašli v JKH vzorcih.

*Krivopetnica: je ženski podobno mitološko bitje, ki ima dolge zelene lase in okrog obrnjena stopala. 

Kolekcija je nastala, kot zaključek razstave na Ljubljanskem Gradu.

Razstavo »Žalik Žene« sta soustvarili modni oblikovalki Julia Kaja Hrovat in Janja Videc. Odstirata nam vpogled v kreativni proces nastajanja kolekcije oblačil in s tem dovoljujeta, da vstopimo v njun kreativni svet. Oblikovalki poleg trajnostnega pristopa povezuje črpanje navdiha iz slovenske nesnovne kulturne dediščine. Tokrat sta si za izhodišče postavili skupno zgodbo o žalik ženah, ki jih vsaka interpretira skozi svoje oči. Čarobna bajeslovna bitja so v ljudskih pripovedkah dobre vile, ki živijo v votlini, imajo lepe dolge lase in so od glave do peta oblečene v belo; ta barva v staroslovanski kulturi predstavlja barvo žalovanja in hkrati vnovičnega rojstva. Žalik žena se pokaže takrat, ko jo človek najbolj potrebuje.

Kreativni proces oblikovalcev je pogosto javnosti skrit, prikrit ali neznan. Je proces, ki lahko traja več tednov, mesecev ali celo let. Proces, ki je kot identiteta vedno v nastajanju in vedno v razvoju, odkrivanju novega. Skozi proces ustvarjanja oblikovalci spoznamo globino svoje duše, se raziskujemo in skupaj s procesom rastemo.